PROJEKT NENAD STOJAKOVIĆ

KAKO POMAGAM?

Zbiranje sredstev je zaključeno.

Začetek projekta: 20. marec 2017

V začetku letošnjega leta se je na nas obrnil nekdanji krožni napadalec rokometne reprezentance Slovenije, igralec Rudarja, Dobove in Trima Nenad Stojaković, ki ima po igralski karieri velikanske preglavice z zdravjem, natančneje s hrbtenico, ki so mu jo morali operirati že trikrat. Zadnja diagnoza je vtekanje možganske tekočine v hrbtenjačni živec na področju prsi, kar mu izjemno otežuje gibanje in povzroča precejšnje bolečine.

Nenad Stojakovič, letnik 1966, je nazadnje svoje poslanstvo opravljal kot trener kadetske ekipe Gorenja. Pred tem je deloval v ženskem klubu Celjske mesnine. Igralsko kariero je Celjan, krožni napadalec, sklenil po sezoni 2004/05 v trboveljskem Rudarju, igral pa je še za Trebnje, Dobovo in vadil tudi v Golovcu. Njegova športna pot je po rokometnih začetkih v sedmem razredu kmalu krenila v atletsko smer. Suval je kroglo in bil tudi mladinski jugoslovanski reprezentant, v Celju se je nato preizkusil še v odbojki. A klic nekdanjih članov Celja Pivovarne Laško ga je leta 1990, torej po več kot desetih letih, vrnil v rokomet. Celje se je tedaj pripravljalo na kvalifikacije za prvo jugoslovansko ligo. Kmalu za tem je prestopil v Rudar in nato zaokrožil po klubih. Stojakovič je bil član reprezentance že kmalu po njenem rojstvu. Za reprezentanco je debitiral v Velenju in z njo osvojil tudi prvo kolajno na velikih tekmovanjih – bron na sredozemskih igrah leta 1993, skupaj pa je zbral 33 nastopov. Vselej je veljal za prvovrstnega borca, mojstra obrambnih veščin, ki mu je bilo nadeti si dres z napisom Slovenija vedno v velikanski ponos. Vselej vedri in priljubljeni Nenad je skupaj s še 21 slovenskimi trenerji prejel naziv Master Coach, najvišjo izobrazbo v svetu rokometa.

Prvič je moral pod nož leta 1989, drugič leta 1994, vsakič pa so ga operirali zaradi hernije diska (medvretenčne ploščice). Potem je imel mir do leta 2008, ko so se težave ponovile in je moral ponovno pod nož. Ob vmes tem je imel operirani obe koleni, poškodoval si je tudi ahilovo tetivo. Po takšnih operacijah hrbtenice je po navadi kariere konec, ampak se je vedno vrnil in dokazal, da zmore. Po tretji operaciji se stanje ni obrnilo na bolje. Tako je leta 2012 odšel na preiskave v UKC Maribor, ki so pokazale dodatne okvare v prsnem predelu hrbtenjače. Zdravniki so mu predlagali ponovno operacijo, vendar so mu dali vedeti, da je operacija posledično lahko zelo rizična. Takrat se za operacijo ni odločil. Rešitev za nastalo stanje je poizkušal poiskati v alternativnem zdravljenju in sicer v Braziliji. Po prihodu iz Brazilije se je stanje izboljšalo, vendar le za kratek čas. Za nadaljevanje zdravljenja se je moral odločiti poiskati pomoč pri uradni medicini. Zdravniki v Sloveniji so mu podali informacijo, da z reševanjem takšnih težav nimajo zadosti izkušenj in potrebnih aparatur, ter naj poišče drugo mišljenje v tujini, natančneje v Švici. Po pozitivnem mišljenju, ki ga je dobil v Švici (bolnica St. Anna, Luzern,  Dr. Friedrich Sgier), pa se je stanje pri ZZZS in njegovemu morebitnemu zdravljenju v tujini zakompliciralo.

Nenad ima verjetno samo še eno priložnost, da shodi. Zato išče najboljšo rešitev v zdravljenju. Pri nas v Sloveniji mu tega žal ne morejo ponuditi, čeprav ga prepričujejo, da bi ga kljub vsemu navedenemu operirali pri nas.

Odločili smo se, da Nenadu priskočimo na pomoč in dokažemo, da v tej težki borbi ni sam. Tudi sam je veliko pomagal mladim športnikom na svoji poti in bil mnogim za vzor. Čeprav svojih trikov na igrišču ne kaže že leta, je vseeno svoje znanje prenašal na mlajše upe. Kljub svojim hudim zdravstvenim težavam in bolečinam se ni predal in vztrajal do samega konca – vse do danes, ko so težave in bolečine prevlade v njegovem vsakdanjiku. Na žalost je že dve leti prikovan na invalidski voziček, kar mu otežuje vsakodnevne stvari, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne. Poleg vseh zdravstvenih težav pa v svoji glavi bije težko psihološko vojno, saj zaradi svoje bolezni ne želi obremenjevati bližnjih. Svoje bolečine lajša z močnimi analgetiki, prav tako pa je odvisen od pomoči svoje žene in starejšega sina. V celotni zgodbi pa je Nenad ostal pozitiven in optimističen. Ne želi si, da mu bolečina kroji dan in s tem posledično obremenjevati svoje najbližje. Želi si, da bi lahko ponovno stal ob svojem mlajšem sinu in mu postal največji vzor ter obiskal kakšen trening, da bi delil svoje izkušnje in uspehe z mladimi upi.

Nenad je ogromno prispeval za razvoj slovenskega rokometa in s ponosom zastopal našo državo. Vsekakor si zasluži, da mu priskočimo na pomoč in se mu na ta način zahvalimo za njegov doprinos in uspeh v rokometu. Pomagate mu lahko tudi vi s finančno donacijo, ki bo v celoti namenjena za nadaljnje zdravljenje v Švici.

Podatki za nakazilo donacije:
HD Enostavno pomagam – Nenad Stojaković, Pod lipami 26, 3000 Celje
TRR: SI56 6100 0001 6456 785 (Delavska hranilnica Ljubljana d.d.)
NAMEN: Pomoč Nenadu Stojakoviću
Sklic: SI00 133-2017, KODA NAMENA: CHAR, SWIFT: HDELSI22

Nenad je borec, ki bo napredoval tudi z vašo pomočjo. Za vašo pomoč se vam v naprej najlepše zahvaljujemo.