Nasilje na spletu?

Na spletu si lahko hitro deležen nasilja kot žrtev ali pa kot priča. Spletno nasilje je, kadar nad teboj ali skupino tvojih prijateljev nasilje izvaja druga oseba ali skupina preko spleta. Najpogosteje si lahko deležen ustrahovanja, trpinčenja ali pa nadlegovanja preko sporočil, aplikacij, klepetalnic, družbenih omrežij in iger. Velikokrat gre za pošiljanje ali deljenje škodljivih vsebin, s katerimi te želijo ponižati ali pa spraviti v zadrego.

Vsaka oblika spletnega nasilja lahko na tebi pusti posledice, čeprav si v tistem trenutku misliš, da je to povsem nedolžno. Vsekakor pa ne smeš dovoliti, da se nasilje začne stopnjevati. O tem ne smeš molčati. Svojo stisko moraš zaupati odrasli osebi (staršem/skrbnikom ali učiteljem v šoli), saj te lahko sicer spravi v stisko, ki se bo stopnjevala. Stiska te lahko vodi tudi do depresije, izolacije od prijateljev in vse do samopoškodovanja ali samomorilnih misli. Pomembno je, da se proti nasilnežu preko spleta ne braniš z nasiljem, saj to lahko povzroči samo še več nasilja.

Si priča spletnemu nasilju?

Na spletu si lahko tudi priča nasilja nad nekom drugim. Pomembno je, da se ne obrneš stran, ampak ukrepaš. Na družbenih omrežjih lahko to storiš tako, da nasilne komentarje ali uporabnike prijaviš (lastnikom družbenega omrežja). V kolikor pa gre za hujše oblike nasilja, kot je na primer deljenje intimnih fotografij mladoletnih oseb, grožnje s smrtjo, izsiljevanje, objavljanje posnetkov brez dovoljenja ipd., moraš takoj obvestiti odrasle osebe, ki jim zaupaš in skupaj obvestite policijo. Žrtvi ponudi podporo, poskusi vzpostaviti prijateljski odnos in pridobiti njeno  zaupanje. Lahko se pogovarjata preko klepetalnic na družbenih omrežjih. Svetuj ji, kako si lahko pomaga, ali pa jo usmeri na odraslo osebo.

Kadar nasilneža opozoriš na njegova dejanja, pazi, da se v želji pomagati drugemu ne postaviš v položaj, ki bi lahko bil nevaren zate. Nikoli se ne pridruži in ne sodeluj pri nasilju. Tudi na družbenih omrežjih ne všečkaj in ne deli objav, ki vsebujejo nasilne ali žaljive vsebine. Lahko si  shraniš posnetke zaslona in slike, ki so lahko  dokazno gradivo v primeru pravnega postopka.

Oblike spletnega nasilja (safe.si):

1. Žaljiva sporočila (flaming) in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.
2. Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje, ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo. Vzrok za izključitev je lahko drugačnost.
3. Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.
4. Lažni profili – storilec ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebine, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Druga možnost je, da lažni profil uporablja za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrni prizadeto osebo.
5. Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki – storilec gole fotografije ali videoposnetke izmenjuje z drugimi, o izsiljevanju pa govorimo, ko storilec žrtvi grozi, da bo te posnetke objavil, če mu ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov.
6. Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti preko aplikacij za sporočanje (npr. Snapchat, Viber, Messenger,…).
7. Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka prizadene tistega, ki je na fotografiji, lahko pa tudi avtorja.
8. Žaljivi memi – ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja …
9. Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.
10. Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družbenih omrežjih, preko aplikacij za sporočanje itd.
11. Vdiranje v profile (račune) – vdiranje (hekanje) je kaznivo. Je poseg v zasebnost posameznika in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.
12. Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve brez njene vednosti.
13. Spletno zalezovanje (cyberstalking) – zalezovanje preko spleta (družbenih omrežij, forumov in podobno), ki lahko postane tudi fizično.
14. Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.
15. Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto je izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke.
16. Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.
17. Doxing – razkrivanje osebnih podatkov o nekom, ne da bi nam ta oseba to dovolila.
18. Happy slapping – objavljanje posnetkov nasilja, kjer nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh, kot je YouTube in tako spravijo žrtev v zadrego.
19. Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.
20. Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.
21. Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.
22. Spletni grooming – navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe.

Kaj lahko storiš sam?

• Ne čakaj in ne pristajaj na nasilje.

• Pogovori se s starši ali skrbniki in skupaj poiščite strokovnega delavca na šoli.

• Pogovori se z odraslo osebo v šoli. Povej učiteljem ali pa strokovnim delavcem.

• Svojo stisko zaupaj prijatelju, ki mu zaupaš.

• Obvesti policijo na 113 ali na anonimni telefon 080 12 00 oz. oddaj anonimno e-prijavo, kjer ti ni potrebno razkriti svojega imena.

• Pomagaj žrtvi nasilja. Spregovori, če si bil priča nasilja.

Kontakti za pomoč