Medvrstniško nasilje vključuje hoteno, praviloma ponavljajočo se, ali pa hujšo enkratno, uporabo telesnega, psiho-socialnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja. Takšno nasilje lahko izvaja ena oseba ali skupina nad drugo osebo ali skupino.
Otroci, ki so deležni medvrstniškega nasilja, doživljajo hude stiske. Prihaja do sprememb v vedenju in čustvovanju, poslabša se njihovo psihični in fizično zdravje, spremenijo svoj odnos do šole, prijateljev in družine. Mnogokrat pa prihaja do slabšega učnega uspeha. Doživljanje nasilja vsestransko škodljivo vpliva na otrokovo dobrobit in razvoj. Posledice so lahko tudi najhujše, če je otrok dolgotrajno izpostavljen nasilju, zlasti če odgovornost za nasilje pripisuje sebi.
Žrtve medvrstniškega nasilja se čutijo prestrašene, nemočne, osramočene, ponižane, nesprejete, nevredne in obupane. Pogosto gre za otroke, ki so odrinjeni na rob vrstniške skupine in so ob tem že tako čustveno prizadeti.
Pomembno je, da otroci imajo odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo. Bodisi je to učitelj/učiteljica ali svetovalni delavec na šoli, starš ali pa sorodnik. Otrok se v času doživljanja nasilja mora nekomu zaupati, ta pa mu more pomagati.
Vse sumljive spremembe pri otroku in njegovem vedenju je potrebno čimprej in brez odlašanja preveriti ter poiskati vzrok zanje. V kolikor teh znakov ne znamo dobro razbrati in se nam otrok ne zaupa, lahko do informacije dobimo od drugih oseb, ki so morda priče nasilju. Vrstniki in vrstnice nasilje zaznajo prej kot mi, ga lahko ustavijo in pomagajo žrtvi nasilja, da lahko obvestijo odrasle osebe.
